recimo, da je to moj dvodimenzionalni dom. In recimo, da so to vrata vanj, ki jih nikdar ne zaprem. In recimo, da sem vsakega od namernih in naključnih obiskovalk in obiskovalcev zelo vesel. In recimo se to, da se za temi vrati utegne skrivati kaka uporabna informacija. No, pa recimo samo še to, da me na tem naslovu vedno najdete (kar za druge niti ne velja).

Bi res radi se več?

Okej, če je tako, pišite. Morda se vidimo v resnični resničnosti.
 22.9.2009
Kisha Experience v Kinu Šiška
Kisha. Opojna mešanica madžarske besede in ambientalne elektronike z novega albuma. 22.09 ob 20h. ... več
 8.6.2009
Luna v strelcu
Prav zdaj. Meni zelo posebna. Me je odnesla v čas Filharmonike in Miloševe skladbe, ki jo je takrat ... več
 2.6.2009
Intervjuja
Godibodi je bilo tudi obdobje intenzivnega medijevanja, sploh zgoščeno pisanje mi je vedno večji izziv. ... več
Arhiv ... (RSS feed: )
Robi Pikl

Robi je za ene lep, za druge pa sijajen. Prve so pretežno punce, ki gredo zaradi njega tud na koncerte, ki jih ne zanimajo. Drugi smo pretežno fantje, ki se divimo njegovemu obvladovanju vsega, kar spominja na kitaro. Igrati z njim pomeni plesati z zavezanimi očmi. Narediš prvi korak, zaupaš ritmi, ki te vodi in ne misliš na nič. O puncah, ki prihajajo k njemu, pa tokrat nič.